Znanka je objavila sliko sebe s koalo. Zelo sem bila navdušena nad to siko, da sem jo mogla takoj kontaktirat in pokomentirat sliko, na kateri je imela koalo v naročju. Povedala mi je, da je bila v Avstraliji nekaj let nazaj, in da je v resnici to stara fotka, ki jo je zopet našla po tolikem času. In da ja, da imajo tam rezervat za koale, ki pa lahko prideš tudi tam in jih pobožaš in malce poprimeš.
Res sem ji zavidala to izkušnjo, saj sem sama navdušena nad vsemi živalmi, še posebej pa imam zadnje čase nek čuden fetiš na koale, ki jo imam celo narisano na pižami in na ozadju svojega prenosnega računalnika. Sicer mi je po tihem zaupala, da zelo smrdijo, in da menda so polne bolh, ampak k sreči z bolhami ni imela kakršnih koli težav. Sicer mi je bilo zelo čudno, da dovolijo kaj takšnega, saj pravijo, da so koale zelo občutljive in da se lahko ustrašijo, kar pa je za njih lahko zaradi stresa tudi preveč. Prav tako pa so zelo zaščitene in jih država in njihova zakonodaja zelo varuje. Ampak mi je vseeno povedala, da so še vedno določene ustanove ki omogočajo, da se z njimi slikaš in jih celo pobožaš. Vendar pa je čas teh obiskov zelo kratek in omejen, in je vse zelo nadzorovano, in tisti ki so tam in skrbijo za njih so zelo izkušeni tako s koalami kot tudi z ljudmi.
Koale se mi zdijo res prave carice, saj lahko spijo po osemnajst ur na dan in žvečijo tisti evkaliptus in so stalno nekje na drevesih, v višini. Menda so bolj samotarske živali, ampak zelo so zanimive mame koale, ki svojega mladiča nosi na hrbtu do nekje enega leta. Ta čas ga hrani, neguje in ščiti kot vsaka mati. Včasih pa le pride čas, da se zgodi da vse najdejo na kupu, še posebej če gre za veliko količino hrane ali pa ko je čas parjenja.
Tudi sama, bi jih morda rada videla, sicer morda vseeno raje v svojem naravnem habitatu.