Danes sem se večkrat sprehodila mimo trgovine, kjer prodajajo ročno narejene lutke, ki so bile zelo privlačne. Vsaka je bila drugačna in prav spomnila sem se na čase, ko so bile takšne igrače zelo popularne. Nekateri otroci so jih imeli za igrače, spet drugi so jih zbirali ljubiteljsko. Glede na to, kar sem videla v tej izložbi pa popolnoma, razumem, zakaj so bile lutke včasih tako zelo zanimive.
Ko sem šla, ne vem kateri mimo, se se ustavila ob izložbi, da si lutke malce bolje ogledam in prav moram priznati, da mi je bila ena takoj tako zelo všeč, da sem orala stopiti v trgovini in povprašati za ceno. Presenetljivo ni bila toliko, kot sem pričakovala, ampak manj. Včasih so bile lutke mnogo dražje kakor danes. Meni je popolnoma prav, ker sem zaradi tega začela resno razmišljati, da bi bila ta res moja. Ne vem točno, kaj bom z njo in bo verjetno le za okras, ampak nekaj v meni se je prebudilo in želja po tem, da bi jo kupila, je bila resnično močna. Vedela sem, da bom čez nekaj dni ponovno tukaj, ampak me je srbelo, da bo do takrat prodana.
Pozanimala sem se, ali so lutke, unikatne in kaj se zgodi, ko se ena proda. Predvsem me je zanimalo, ali je možno narediti enako lutko. Žal sem izvedela, da so te lutke, unikatne in, da ko je prodana se enaka nikoli ne izdela več. Vsaj ne namensko. Nekaj asa sem se še obotavljala potem sem se pa odločila, da jo bom kupila, saj sem imela več kot dovolj denarja zanjo. Morda je bil to za nekoga nesmiseln nakup, ampak meni se je zdelo, da je to nekaj, kar potrebujem ta trenutek. Ko sem nakup zaključila, sem prejela čudovito vrečko in sem se poslovila od prijaznega gospoda, ki je prodajal lutke, v zelo prijetni trgovini.…