Bilo je nekega deževnega jesenskega večera, ko se je nebo dobesedno odprlo in začelo je neusmiljeno padati. Močnejši nalivi so v naših krajih kar pogosti, tako, da ni bilo neke nervoze in straha glede tega. Toda, ko je močan dež še kar vztrajal in je voda na dvorišču začela nevarno naraščati, pa je vrag vzel šalo.
Naša hiša stoji blizu majhnega potoka in je v zadnjem času bila že večkrat izpostavljena poplavam. Tokrat pa smo bili pripravljeni. Prav kvalitetna vrata garažna in vreče napolnjene z mivko, so odigrale pomembno vlogo v tej bitki z naravo. Ko je oče opazil, da se približuje voda, smo urno zavihali rokave in začeli ukrepati. Najprej smo preverili, če so vrata garažna zaprta. Prav zaradi zadnjih poplav smo namestili vrata garažna z dodatnim tesnjenjem, še posebej zasnovana za zaščito pred vdorom vode. Prav tako smo iz kleti prinesli vreče z mivko, ki smo jih imeli pripravljene še od prejšnje poplave, ki pa k sreči naše hiše ni dosegla. Postavili smo jih pred vrata garažna in vhod v hišo, v obliki nekakšnega obrambnega zidu. Voda je pritiskala vse močneje, a vreče z mivko so jo uspešno zadrževale. Sproti smo popravljali pregrade iz vreč, če je bilo kje potrebno. Medtem, ko je dež neusmiljeno bobnel po strehi hiše, smo iz garaže poslušali šumenje vode, ki je tekla mimo hiše in je poizkušala prodreti v njeno notranjost. Položaj je bil zelo napet, vendar smo bili kar nekako pomirjeni, ko smo videli kako učinkovito so delovali naši preventivni ukrepi. Vrata garažna so ostala tesno zaprta, niti kapljica vode ni prišla skozi, vreče z mivko pa so preprečile, da bi se voda sploh približala vhodu.
Ko se je deževna nevihta končno umirila, smo bili veseli, da smo tokrat dobili bitko z naravo in je naša hiša ostala popolnoma suha. Naslednji dan smo vreče z mivko znosili nazaj v klet, da bomo pripravljeni na naslednji poizkus narave, da zalije našo hišo.…